SDS, NSi in Demokrati z zakonom za pokop žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah

Poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov so v državni zbor vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. "Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina," so poudarili v trojčku NSi, SLS in Fokus, ki je pripravil predlog zakona.

Med ključnimi rešitvami, ki jih prinaša zakon, so izpostavili vnovično razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta praznik je leta 2022 razglasila tretja vlada Janeza Janše, odhajajoča vlada Roberta Goloba pa ga je ukinila 16. maja 2023, tik pred obletnico spominskega dne, kar je predvsem na desnem političnem polu sprožilo ostre kritike.

Kot so poudarili predlagatelji zakona, želijo s ponovno razglasitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja "vsem svojcem umrlih, preganjanih in trpečih ter vsem, ki so bili žrtve komunističnega režima, omogočiti dostojno in pietetno obeleževanje spomina na krute dogodke naše polpretekle zgodovine".

Predlagajo pokop vseh žrtev na Žalah in razglasitev dela Žal za kulturni spomenik državnega pomena

Med ključnimi rešitvami iz zakona so izpostavili tudi prenos posmrtnih ostankov in trajen pokop vseh posmrtnih ostankov žrtev na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana. "Pokop na Žalah ne pomeni zgolj izpolnitve formalne obveznosti, ampak predstavlja tudi etični in moralni korak, s katerim družba priznava svojo preteklost, spoštuje žrtve in daje dostojanstvo njihovim potomcem," so zapisali predlagatelji zakona.

Del pokopališča na Žalah, ki bi bil namenjen trajnemu pokopu posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, bi po predlogu zakona dobil status kulturnega spomenika državnega pomena. "S tem se zagotavlja trajno varstvo območja, njegova ustrezna ureditev ter se preprečuje morebitno neprimerno poseganje v prostor," so navedli v NSi, SLS in Fokusu.

Kot je znano, pokopu posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na Žalah močno nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v petek napovedal, da se bo jeseni znova podal v tekmo za župana prestolnice. Janković je doslej vztrajal, da pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev v Ljubljani ni mogoč.

"Ljubljana je mesto heroj. Vsa čast mrtvim, ampak pri nas spoštujemo tiste, ki so osvobodili Ljubljano in ki so skupaj z zavezniki premagali največje zlo 20. stoletja – fašizem in nacizem ter njihove kolaborante oziroma preprosto povedano domače izdajalce," je decembra 2024 za N1 dejal Janković.

Skliceval se je tudi na to, da obstoječi zakon o vojnih grobiščih določa, da je mesto za takšne pokope v spominskem parku Teharje. A predlagatelji zakona predlagajo črtanje te določbe s pojasnilom, da osrednje kostnice na Teharjah ni ter da je "želja svojcev in civilne družbe, da se žrtve pokoplje na pokopališču Žale".

Pod zakon podpisani vsi iz SDS, NSi in Demokratov

Med rešitvami, ki jih prinaša zakon, so v NSi, SLS in Fokus izpostavili še ureditev več ključnih področij, ki so povezana z identifikacijo žrtev, ravnanjem z biološkimi vzorci ter upravnimi postopki. Kot so navedli, pa bo omogočeno tudi "iskanje odgovornosti po kazenskem zakoniku".

SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati predlagajo obravnavo zakona po skrajšanem postopku, saj da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona o vojnih grobiščih ter zakona o prikritih vojnih grobiščih. Če bi v bodoči koaliciji želeli, da že letos tudi uradno obeležijo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, potem morajo zakon potrditi še v tem tednu.

Že zdaj pa se novi zakon omenja kot test za novonastajajočo koalicijo. Pod predlog zakona so se podpisali vsi poslanci SDS, vsi poslanci NSi, SLS in Fokus, pa tudi vsi poslanci Demokratov. Informacij, kako bo glasovala Resnica, zaenkrat še ni, a če zakon podprejo vsi poslanci, ki so se pod njega podpisali, Resnica pa se vzdrži, je lahko zakon sprejet.